Umetna inteligenca je danes že del vsakdana na fakulteti. Vse več študentov uporablja različna orodja, da bi lažje razumeli zapleten pojem, organizirali svoje zapiske, zbrali ideje za predstavitev ali se pripravili na izpit. Kljub temu AI ne nadomešča učenja, raziskovanja ali lastnega razmišljanja in pomembno je, da se tega zares zavedamo.
Naj ne dela namesto tebe, ampak ti pomaga delati bolje
Pri uporabi AI je preprosto prestopiti določeno mejo. Če preprosto kopiraš navodila za nalogo in zahtevaš že pripravljeno seminarsko nalogo, boš morda hitro dobil uporaben tekst, vendar boš pri tem izpustil prav tisto, zaradi česar si nalogo dobil: raziskovanje, analizo, vključevanje lastnega pogleda in sam proces učenja. Veliko boljši pristop je, da AI uporabljaš kot neke vrste učnega pomočnika, ki ti lahko pomaga postavljati vprašanja, zbirati različne vidike, strukturirati daljše gradivo ali pregledati že pripravljen osnutek. Tako naloge ne rešuje namesto tebe, ampak ti zgolj pomaga.
Če je bilo na primer gradivo s predavanja preveč zgoščeno ali predolgo, lahko AI prosiš, da ti pomaga gradivo poenostaviti ali skrajšati. Če se ti tema seminarske naloge zdi preveč zapletena, lahko zaprosiš za pomoč pri razdelitvi na manjše in lažje obvladljive dele. Če pripravljaš predstavitev, lahko zaprosiš za smernice glede strukture ali celo za uporabno prvo različico. Če AI uporabljaš pogosto, boš prej ali slej tako ali tako ugotovil, da lahko današnji modeli resnično pripravijo odlične prve različice, vendar sami po sebi še niso nujno sposobni ustvariti kompleksnega in kakovostnega dela, kar na univerzi sploh ni težava.
Kako jo uporabljati?
Različne velike jezikovne modele lahko uporabljaš na več načinov. Najpreprostejša in najcenejša možnost je spletni model, podoben ChatGPT-ju, ki ga lahko v omejenem obsegu uporabljaš celo brezplačno, vendar tudi cena osnovnih plačljivih paketov, ki študentom običajno zadostujejo, ni pretirano visoka. Te rešitve se ne bodo nujno znale spopasti s PDF dokumenti, dolgimi več sto strani, vendar ti lahko pomagajo pri zgoraj opisanih nalogah. Če moraš kljub temu analizirati ogromne datoteke, je najboljša rešitev verjetno uporaba prek API-ja, saj lahko tam prilagajaš velikost konteksta in vse druge parametre, vendar bo kompleksna poizvedba, tudi če ne bo draga, vseeno nekaj stala. Na Macih lahko odlično uporabljaš programsko opremo MstyStudio, v katero lahko prek API-ja povežeš različne modele, po potrebi pa jih lahko poganjaš tudi lokalno, če je tvoj računalnik dovolj zmogljiv. Ker Maci z Apple čipi uporabljajo tako imenovano arhitekturo poenotenega pomnilnika, bo na koncu odločilna predvsem količina RAM-a. Lokalno poganjanje sicer ni nujno najbolj zanimivo pri uporabi na univerzi, ampak predvsem v poslovnem okolju, kjer je pomembno, da občutljivi podatki ne končajo na zunanjih strežnikih, vendar je lahko že za študenta zanimivo eksperimentirati s takšnimi stvarmi.
Katera AI je najboljša?
Kateri model je najboljši zate, boš moral v veliki meri ugotoviti sam z izkušnjami. Na splošno lahko rečemo, da je ChatGPT (OpenAI) vsestranska rešitev, nekakšen švicarski nož. Z njim se je dobro pogovarjati in lahko ti smiselno pomaga pri večini stvari, vendar obstajajo za določene naloge tudi boljše rešitve. Claude (Anthropic) je močan pri programiranju in razvoju programske opreme, dobro ga lahko uporabljaš za pisanje kompleksne kode, iskanje napak in pregled celotnih arhitektur. Poleg tega v primerjavi z drugimi AI orodji uporablja manj šablonske izraze, zato je odličen tudi za pisanje esejev. Gemini (Google) je, kar ni presenetljivo, pravi mojster Googlovega ekosistema. Ima ogromno kontekstno okno, zato lahko obdela celo večurne videoposnetke ali celotne knjige, ne da bi izgubil rdečo nit, hkrati pa lahko neposredno dostopa do različnih Googlovih storitev, kot so Gmail, Google Drive in Maps. Perplexity AI pa ni posebej močan kot klasičen klepetalni robot, temveč deluje kot raziskovalno orodje, ki temelji na AI. Lahko izvaja aktualne spletne raziskave z navedenimi viri, razmeroma redko halucinira in je sposoben izvajati večstopenjska iskanja, med katerimi lahko postavlja tudi dodatna pojasnjevalna vprašanja. Ker imajo različne storitve različne prednosti, se lahko splača uporabljati več njih za različne naloge.
Pomembno je, kako postavljaš vprašanja
Pri AI orodjih težava pogosto ni v tem, da ne znajo pomagati, ampak v tem, da dobijo preveč splošna navodila. Ukaz »Povzemi to besedilo« lahko na primer deluje, vendar ne pove, kako dolg naj bo povzetek, komu je namenjen ali za kaj ga želiš uporabiti. Veliko boljši rezultat boš dobil, če navedeš tudi cilj naloge in želeni format, na primer: »Povzemi to študijsko gradivo v največ 500 besedah in uporabi jezik, ki je razumljiv univerzitetnemu študentu. Izpostavi najpomembnejše pojme in na koncu napiši pet vprašanj, s katerimi lahko preverim, ali sem gradivo zares razumel.« Bolj natančno kot opišeš, kaj želiš, manj splošen odgovor boš dobil. Dobro je navesti ciljno skupino, obseg, želeni ton, format in tudi to, česa v rezultatu ne želiš.
Namesto enega povzetka zahtevaj več različnih načinov obdelave
Pri daljšem PDF-ju ali gradivu s predavanja en sam povzetek ni nujno najbolj uporaben rezultat. AI lahko na primer prosiš, da najprej prepozna glavne teme gradiva in nato pokaže, kako so med seboj povezane. Pri zgodovinskem ali družboslovnem gradivu je lahko koristno dogodke urediti kronološko, pri naravoslovnem predmetu pa se bolj splača raziskati povezave med pojmi, formulami in procesi. Pri pravnem ali ekonomskem besedilu je lahko koristno, da AI loči definicije, primere in zaključke. Cilj ni, da izvirno gradivo nadomestiš z enim kratkim besedilom, ampak da ga obdelaš z več različnih vidikov in lažje prepoznaš, kaj že razumeš in kaj moraš še pregledati.
Pri iskanju idej ne išči že pripravljenega odgovora
Na začetku predstavitve, eseja ali raziskovalnega projekta pogosto ni najtežje samo pisanje, ampak iskanje prve ideje. AI je takrat lahko zelo uporaben partner za ustvarjanje idej, vendar je dobro jasno povedati, da od njega ne pričakuješ že pripravljenega besedila. Lahko na primer zahtevaš: »Predlagaj 5 možnih pristopov k tej temi za univerzitetno predstavitev. Pri vsakem na kratko opiši, katero bi lahko bilo glavno vprašanje, s katerim primerom bi lahko tema postala zanimivejša in v katero smer bi bilo smiselno nadaljevati raziskovanje.« Nato se ti odločiš, katera smer najbolj ustreza nalogi in tvojim lastnim interesom. Med idejami, ki jih predlaga AI, so lahko tudi šibkejši ali preveč splošni predlogi, vendar pogosto prav prvi, nepopoln predlog sproži proces razmišljanja.
Pri raziskovanju izkoristi prednosti AI, vendar preverjaj vire
Med raziskovalnim delom ti lahko AI hitro pomaga najti ustrezne ključne besede, avtorje, teorije ali povezane teme. Orodje, ki deluje kot raziskovalni iskalnik, na primer Perplexity, lahko ponudi pregled določene teme skupaj z viri, kar je lahko dobro izhodišče. Vendar to še ne pomeni, da lahko prvi prejeti odgovor samodejno uporabiš v svoji seminarski nalogi. Odpri navedene vire, preveri izvirni vir in uporabi samo trditve, ki si jih dejansko preveril. Tudi bibliografija ali reference, ki jih ustvari AI, namreč niso nujno vedno točne. Če delaš s strokovno literaturo, je dobro vire preveriti tudi v knjižnični podatkovni zbirki, v Google Scholarju ali v orodju, kot je Zotero. AI ti lahko pomaga pri iskanju, vendar kritična presoja virov ostaja tvoja naloga!
Pazi tudi na svoje podatke
Vsakega študijskega gradiva ali dokumenta ne moreš brez razmisleka naložiti v spletno AI storitev. Če delaš z dokumentom, ki vsebuje osebne podatke, zaprta univerzitetna gradiva, raziskovalne podatke ali druge občutljive informacije, najprej preveri univerzitetna pravila in predpise o varstvu podatkov. Če ti podatki niso potrebni za nalogo, je dobro odstraniti imena, kontaktne podatke in druge identifikacijske informacije. Pred uporabo internega gradiva, ki ga je delil predavatelj ali raziskovalec, preveri, ali je dovoljeno ta dokument naložiti v zunanjo storitev. Lokalno poganjanje AI modelov lahko v določenih primerih zagotovi boljšo zaščito podatkov, vendar so za to morda potrebni ustrezna strojna oprema, prostor za shranjevanje in tehnično znanje. Za univerzitetnega uporabnika je to lahko zanimiva priložnost za eksperimentiranje, vendar za večino študijskih nalog ni nujno potrebno.
Pravila glede uporabe AI se lahko razlikujejo med institucijami in tudi med posameznimi predmeti. Ponekod je uporaba dovoljena za ustvarjanje idej ali jezikovni pregled, drugje pa za pripravo seminarskih nalog veljajo strožje zahteve. Zato je pred pripravo naloge ali projekta dobro preveriti zahteve posameznega predmeta, če pa situacija ni jasna, vprašaj predavatelja.
Povzetek
Umetna inteligenca je pri učenju najbolj uporabna takrat, ko delo naredi hitrejše in preglednejše, vendar ne prevzame razmišljanja namesto tebe. Uporabljaš jo lahko za organiziranje zapiskov, povzemanje, pripravo vprašanj za vajo, ustvarjanje idej ali iskanje smeri za raziskovanje. Za dober rezultat pa boš vedno potreboval tri stvari: natančna vprašanja, lastno preverjanje in resnično samostojno delo. AI je lahko hiter asistent, partner pri raziskovanju in potrpežljiv razlagalec, vendar ne more namesto tebe razumeti študijskega gradiva ali sprejemati končnih odločitev.