John Ternus je ime, ki še do aprila letos ni bilo nujno znano niti Applovim oboževalcem, čeprav strokovnjak v podjetju dela že od leta 2001 in se je redno pojavljal tudi na različnih predstavitvah. Novi izvršni direktor torej na čelo Appla ni prišel od zunaj: v zadnjih 25 letih se je postopoma povzpel od ekipe za oblikovanje izdelkov do vodenja celotne Applove organizacije za strojno inženirstvo. V svoji karieri je sodeloval pri razvoju iPada, AirPodsov, iPhona, Maca in Apple Watcha, zato Applove izdelke pozna ne le z vodstvenega, temveč tudi z inženirskega vidika.
Ternus je pred prevzemom položaja izvršnega direktorja deloval kot višji podpredsednik za strojno inženirstvo, postal pa je tudi član Applovega upravnega odbora. To je še posebej zanimivo, saj je bil razvoj strojnih izdelkov v zgodovini podjetja vedno področje posebnega pomena. Uspeh Applovih naprav pogosto ni odvisen od ene same tehnologije, temveč od sodelovanja sistemskega čipa, zaslona, baterije, hlajenja, uporabljenih materialov, programske opreme in storitev. Ternusova kariera je bila pravzaprav namenjena spoznavanju tega kompleksnega procesa.
V Apple je prišel z inženirskim ozadjem
John Ternus je na Univerzi v Pensilvaniji diplomiral iz strojništva. V študentskih letih je bil član univerzitetne moške plavalne ekipe, v diplomski nalogi pa je zasnoval mehansko roko za hranjenje, ki so jo lahko ljudje s paralizo vseh štirih udov upravljali z gibi glave. To dobro ponazarja, da njegovo inženirsko zanimanje ni bilo povezano izključno z računalniki ali potrošniško elektroniko, temveč tudi z reševanjem praktičnih problemov, pri katerih lahko tehnologija neposredno pomaga ljudem v vsakdanjem življenju.
Pred Applom je delal kot strojni inženir pri podjetju Virtual Research Systems. Tam se je ukvarjal z razvojem naprav, povezanih z navidezno resničnostjo, zato je že na začetku kariere pridobil izkušnje na področju, kjer so zasnova strojne opreme, ergonomija, uporabljeni materiali in uporabniška izkušnja tesno povezani. Leta 2001 se je pridružil Applu, kjer je med njegovimi prvimi projekti bil tudi razvoj strojne opreme za zaslon Apple Cinema Display. Od tu se je začela kariera, ki ga je nazadnje pripeljala do položaja izvršnega direktorja Appla.
Zgodba o Cinema Displayu in enem vijaku
V govoru na Univerzi v Pensilvaniji leta 2024 je Ternus obudil spomin na eno svojih zgodnjih kariernih izkušenj. V prvem letu dela se je pozno ponoči znašel v tovarni dobavitelja, daleč od doma, kjer je s povečevalnim steklom preverjal število utorov na glavi vijaka. Na izdelanem delu je bilo namreč 35 utorov, medtem ko je Applova specifikacija zahtevala 25. Na prvi pogled se morda zdi pretirano posvečati toliko pozornosti podrobnosti, ki je uporabnik zelo verjetno nikoli ne bo videl, vendar zgodba dobro ponazarja način razmišljanja, ki je zaznamoval tudi Ternusovo poznejše delo. Pri Applovih izdelkih podrobnosti pogosto niso pomembne same po sebi, temveč zato, ker skupaj ustvarjajo celoto, ki jo uporabnik na koncu vzame v roke, uporablja in doživlja dalj časa.
Ternus je v nekem prejšnjem intervjuju spomin na Steva Jobsa prav tako povezal s pozornostjo do podrobnosti. Jobs si je nekoč ogledal zadnjo stran kosa pohištva in cenil, da je izdelovalec tudi skrito površino izdelal enako skrbno kot vidne dele. Čeprav zadnje strani pohištva verjetno nihče ne gleda redno, izdelovalec kljub temu ni popustil pri kakovosti. Po Ternusovem mnenju je to dober primer pristopa, ki ima še danes pomembno vlogo pri razvoju Applovih izdelkov.
25 let ob Applovih izdelkih
Ternus je skozi leta postopoma prevzemal vse več odgovornosti. Leta 2013 je postal podpredsednik za strojno inženirstvo, leta 2021 pa se je pridružil Applovi ekipi najvišjega vodstva kot višji podpredsednik za strojno inženirstvo. V tej vlogi ni bil odgovoren le za eno kategorijo izdelkov ali posamezno področje, temveč za pomemben del celotnega razvoja Applove strojne opreme. Imel je pomembno vlogo pri uvajanju več novih produktnih linij, med drugim iPada in AirPodsov, poleg tega pa je nadzoroval razvoj strojne opreme številnih generacij iPhona, Maca in Apple Watcha. To pomeni, da je v svoji karieri spremljal pomembno preobrazbo Applovih izdelkov: podjetje, ki je bilo nekoč predvsem računalniško, se je razvilo v podjetje, katerega naprave so danes del vsakdanjega življenja več sto milijonov ljudi.
Pomembno je poudariti tudi, da je sodeloval pri prehodu računalnikov Mac s procesorjev Intel na Applove sistemske čipe. To je bil eden najpomembnejših tehnoloških prehodov Appla v zadnjih letih, saj je uvedba lastnih sistemskih čipov temeljito spremenila zmogljivost, energijsko učinkovitost in upravljanje toplote računalnikov Mac. Apple lahko tako strojno opremo veliko tesneje usklajuje z macOS, uporabniki pa rezultate tega zelo dobro občutijo.
Tudi za MacBook Neo je bil pomemben
Ternusovo delo je tesno povezano tudi z najnovejšimi Applovimi izdelki. V zvezi z razvojem MacBooka Neo je povedal, da cilj Appla ni bil zgolj ustvariti cenovno dostopnejši Mac. Podjetje je moralo izbrati stroškovno učinkovitejšo zasnovo, hkrati pa uporabniku še vedno ponuditi izkušnjo, kakovost in zanesljivost, ki jih pričakuje od izdelka Apple.
To dobro kaže, da oblikovanje strojne opreme ni preprosto vprašanje seznama komponent. Pri novem računalniku so sistemski čip, pomnilnik, baterija, zaslon, ohišje, hlajenje, napajanje in delovanje programske opreme medsebojno povezani. Zasnova cenovno dostopnejšega modela zato ne pomeni le odločitve, katero komponento zmanjšati ali zamenjati z drugo, temveč tudi razmislek o tem, kako na novo zasnovati celoten sistem, ne da bi pri tem trpela osnovna uporabniška izkušnja.
Zanesljivost, vzdržljivost in trajnost
Pri Ternusovem delu v Applu velja posebej izpostaviti zanesljivost, vzdržljivost in inovacije na področju uporabe materialov. Sodeloval je tudi pri uvajanju novih tehnik, zaradi katerih so Applove naprave postale odpornejše. Čeprav so takšni razvojni dosežki običajno manj opazni kot nova kamera ali zmogljivejši čip, so z vidika dolgoročne uporabniške izkušnje zelo pomembni.
Njegovo delo je povezano tudi z uporabo recikliranih materialov. Pomislimo lahko na razvoj nove reciklirane aluminijeve zlitine, ki se je pojavila v več produktnih linijah, ali na uporabo 3D tiskanega titana pri modelih Apple Watch Ultra. Pomembne pa so tudi izboljšave popravljivosti, ki lahko podaljšajo življenjsko dobo več Applovih izdelkov. Te namreč nimajo le okoljskega pomena – trajnejša naprava, ki jo je mogoče uporabljati dlje časa in jo je po potrebi lažje servisirati, je lahko dragocenejša tudi za uporabnika. Iz Ternusove kariere je zato razvidno, da mu ni bila pomembna le zmogljivost strojne opreme, temveč tudi to, kako zanesljivi izdelki ostanejo pri vsakodnevni uporabi.
Na čelu Appla s strokovnim znanjem s področja strojne opreme
Pri Applu razvoj strojnih izdelkov nikoli ni bil zgolj vprašanje tega, ali bo nova naprava dobila zmogljivejši čip, boljšo kamero ali večjo baterijo. Pri ustvarjanju novega iPhona, Maca, iPada ali Apple Watcha je treba uskladiti sistemski čip, napajanje, hlajenje, zaslon, kamere, brezžične povezave, uporabljene materiale, proizvodnjo, programsko opremo in povezane storitve.
John Ternus je na tem področju delal 25 let. Začel je v ekipi za oblikovanje izdelkov, nato pa se povzpel do vodenja celotne organizacije za strojno inženirstvo, od tam pa do položaja izvršnega direktorja Appla. Novi CEO Applove izdelke dobro pozna tudi na ravni najmanjših podrobnosti – od enega samega vijaka v Cinema Displayu do celotnega produktnega portfelja podjetja. Z zanimanjem bomo torej spremljali, s kakšnimi iPhoni, Makci, iPadi in drugimi novostmi Appla se bomo srečali v prihodnjih letih!
