10. januarja je Applov profesionalni prenosni računalnik MacBook Pro praznoval 20. rojstni dan. Preverite njegovo dosedanjo zgodovino, ki je polna revolucionarnih inovacij.
Čas pred MacBookom Pro
MacBook Pro ni prvi Applov profesionalni prenosni računalnik; takšni računalniki so obstajali že pred letom 2006, le da jih takrat še niso prodajali pod danes uporabljanim imenom, temveč kot Macintosh PowerBook oziroma preprosto PowerBook. Prvi MacBook Pro je temeljil na PowerBooku G4, ki je debitiral leta 2001; ta je sprva uporabljal Applov RISC osnovan procesor PowerPC G4. V svojem razredu je bil eden najlažjih in najtanjših prenosnikov na svetu, eden prvih na svetu s širokozaslonskim zaslonom in prvi računalnik z elegantno ter zanesljivo magnetno rešitvijo za zapiranje pokrova zaslona. Zanimivo je tudi, da so zaradi 15,2-palčnega zaslona, za tisti čas izstopajoče zmogljivosti in lahke prenosljivosti, mnogi PowerBook G4 kupovali in uporabljali namesto namiznega računalnika.
S PowerBookom G4 je imel Apple torej trdne temelje za zasnovo prvega MacBooka Pro. Ostala sta tudi oblika naprave in aluminijasto ohišje, novost pa sta bila januarja 2006 v prvem MacBooku Pro debi spletne kamere iSight in polnilnika MagSafe. Še isto leto je Apple na trg dal 17-palčno različico, s čimer so uporabniki, ki so dajali prednost namizni rabi pred mobilno, dobili velikost, ki jim je bolje ustrezala. Takrat je bila velika novost tudi tipkovnica z LED osvetlitvijo ozadja, ki jo je Apple sicer prvič uporabil pri modelih PowerBook G4.
Zakaj je MacBook Pro postal MacBook Pro?
Steve Jobs je leta 2005 s sklicevanjem na en ključni kazalnik napovedal, da bo Apple zapustil platformo PowerPC – šlo je za kazalnik zmogljivost na vat, torej učinkovitost. Procesorje PowerPC je Apple razvijal skupaj z IBM, od leta 1991 pa tudi z Motorolo v zavezništvu AIM, vendar so sredi 2000-ih čipi PowerPC preprosto začeli zaostajati. IBM je obljubljal, da bo za Apple pripravil 3-gigaherčni procesor PowerPC G5, a to se nikoli ni uresničilo. Poleg tega so čipi z arhitekturo PowerPC porabljali preveč energije in proizvajali preveč toplote v primerjavi z Intelovimi, takrat vodilnimi rešitvami. Apple se je tako znašel v tehnoloških in strateških kleščah ter sprejel odločitev, da celotno ponudbo Macintosh preseli na Intelovo platformo x86.
Manj kot leto po sprejemu odločitve in njeni javni objavi je Apple januarja 2006 predstavil prvi iMac na osnovi Intela ter prvi MacBook Pro na svetu. Ime MacBook je torej nakazovalo tudi menjavo platforme: iz prenosnikov PowerBook in iBook na osnovi PowerPC so nastala MacBook Pro za profesionalne uporabnike ter MacBook za šolsko in domačo rabo. Ker so bili leta 2006 vzporedno na voljo računalniki z obema vrstama procesorjev, je preimenovanje kupcem olajšalo odločitev.
MacBook Pro napreden že od nekdaj
V svoji zgodovini si je MacBook Pro lahko pripisal številne prvenstvene dosežke. Z Intelovimi procesorji je v vse Applove računalnike prišel tudi čip SMC, katerega namenska naloga je bila inteligentno upravljanje hlajenja, svetlosti in baterije. Prva velika oblikovna sprememba je prišla leta 2008, ko je Apple uvedel unibody zasnovo, ki je od takrat postala industrijski standard. Ohišje računalnikov izrezujejo iz enega samega bloka aluminija s preciznimi CNC stroji, zato so bili hkrati lažji in tanjši, a mnogo bolj togi, s tem pa tudi bolj vzdržljivi. V MacBooku Pro iz leta 2008 je debitirala tudi steklena sledilna ploščica; opustili so fizične gumbe miške, računalniki so dobili v celoti klikabilno stekleno površino in začeli podpirati večprstne geste. Leta 2015 se je ob 12-palčnem MacBooku sledilna ploščica Force Touch pojavila tudi v računalnikih MacBook Pro. Pri tej tehnologiji se ploščica fizično ne premakne; s pomočjo elektromagnetov simulira občutek klika, je bolj trpežna in zmore razlikovati med različno močnimi kliki.
Vrnimo se v leto 2012: prvi računalnik z zaslonom Retina je postal MacBook Pro; pri tem modelu so iz računalnika odstranili optični pogon in trdi disk, debutiralo pa je tudi povsem na SSD-jih temelječe shranjevanje, da bi bil računalnik hitrejši, tanjši in tišji. Potrebe profesionalnih uporabnikov po hitrem delu s podatki je pri modelih Retina MacBook Pro 2012 zadovoljil tudi priključek Thunderbolt za visokohitrostni prenos podatkov, ki je sicer v družini naprav debitiral že leto prej.
Profesionalci želijo priključke in tipke
Serija MacBook Pro, ki je debitirala leta 2015, se lahko pohvali s še več dosežki, med katerimi so uporabniki izjemno pozitivno sprejeli sledilno ploščico Force Touch. Z modeli iz leta 2016 je Apple poskušal ustvariti najtanjše naprave MacBook Pro do tedaj, kar mu je tudi uspelo. A to je imelo svojo ceno, in sicer večino dotlej običajnih priključkov: namesto HDMI, čitalnika SD kartic, Etherneta in MagSafe so Applovi računalniki poleg 3,5-milimetrskega priključka (jack) imeli le vhod USB‑C; čeprav so ta zagotavljala visoke hitrosti, dodatki Type‑C takrat še zdaleč niso bili tako razširjeni kot danes, zato je bila za uporabo računalnikov nujna uporaba adapterjev. V zvezi s tem so se pojavile negativne povratne informacije, Apple pa je tudi ukrepal.
Mešane odzive je dobila tudi ena od inovacij serije MacBook Pro 2016, Touch Bar: na mestu funkcijskih tipk je Apple ponudil na dotik občutljiv trak z zaslonom OLED, ki je glede na uporabljeni program prikazoval gumbe. Uporabniki pa ga niso nujno mogli uporabljati na slepo, zato je bila rešitev sicer zelo atraktivna, a nekateri so si želeli fizične tipke; Apple je na srečo prisluhnil povratnim informacijam in je določene računalnike ponujal s Touch Barom in brez njega, leta 2021 pa so se na bok 14- in 16-palčnih modelov M1 Pro ter M1 Max vrnili tudi MagSafe, HDMI in čitalnik kartic. Relativno kratko življenjsko dobo je imela tudi manj zanesljiva tipkovnica z metuljastim mehanizmom (butterfly), ki so jo pri družini MacBook Pro uvedli leta 2016, v letih 2019–2020 pa opustili; nadomestila jo je tipkovnica Magic Keyboard, ki omogoča nemoteno uporabo.
Applova platforma, zasloni Liquid Retina XDR in sedanjost
Apple je izkušnje, pridobljene pri načrtovanju procesorjev za iPhone in iPad, unovčil tudi v svojih prenosnih računalnikih. Leta 2020 so predstavili Apple M1, prvo Applovo platformo na arhitekturi ARM64, namenjeno računalnikom Mac. 13-palčni MacBook Pro je prejel ta čip, energetska učinkovitost pa je v industriji dosegla raven, kakršne še ni bilo; jeseni 2021 je skupaj s procesorjema M1 Pro in M1 Max debitirala današnja zasnova naprav v 14- in 16-palčni velikosti, medtem ko so Intelovi modeli izginili iz ponudbe. Družini procesorjev M konkurenci odtlej še ni uspelo parirati po učinkovitosti; ti računalniki so hitrejši kot kadarkoli prej, hkrati pa ponujajo izjemno avtonomijo in tiho hlajenje.
Med novostmi prenosnikov z Applovimi procesorji M so tudi zasloni Liquid Retina XDR, ki uporabljajo mini-LED tehnologijo. Ta tehnologija, ki se je najprej pojavila v računalnikih MacBook Pro, zagotavlja zaslon z izjemnim kontrastnim razmerjem in svetilnostjo, zato je z MacBook Pro mogoče zlahka opravljati tudi profesionalno fotografsko in video delo – tudi na prostem. Med zaslonskimi novostmi je bila tudi uvedba tehnologije ProMotion s 120 Hz, ki omogoča bolj gladko pomikanje in udobnejše urejanje videa.
MacBook Pro je za vedno spremenil, kako razmišljamo o profesionalnih računalnikih in kako jih uporabljamo, hkrati pa je tlakoval pot današnjim zmogljivim računalnikom z Applovimi procesorji M, na katerih lahko delamo od deset do dvajset ur, ne da bi nas skrbelo pregrevanje strojne opreme ali praznjenje baterije.