Apple je leta 2016 naredil velik korak in popolnoma prenovil svoje modele MacBook Pro. To ni vplivalo le na obliko, ampak tudi na veliko ključnih komponent. Tipkovnica je bila popolnoma prenovljena z novim mehanizmom, narejen je bil prehod na nov standard priključkov, dobili smo Touch Bar, ki je nadomestil klasične funkcijske tipke.

Sicer prenova ni bila nujna, saj je bila prejšanja generacija precej dobra, vendar prostor za napredek vedno ostaja. Tako kot vedno so bila mnenja deljena na tiste, ki so takoj oboževali nove modele in tiste, ki jim nova smer ni ustrezala.

Kritični glasovi so bili večinoma usmerjeni na cene, zmogljivost, USB-C, TouchBar in novo tipkovnico. Ugovarjanje ceniku je popolnoma neuporabno, Applove naprave nikoli niso bile poceni, sploh v Evropi zaradi davkov in valut. Tržni principi pa ostajajo: nihče ne sili uporabnikov v nakup. Če se jim splača, bodo kupili, drugače ne. Če je prodaja toliko slabša, bodo tudi proizvajalci premislili svoje cene.

Kritika zmogljivosti pa je bolj razumna, čeprav je razlog tičal tudi v poimenovanju. Osnovni Pro brez Touch Bara absolutno ni naprava za najbolj zahtevne profesionalce, najboljši 15″ Pro modeli pa so imeli precej dobro zmogljivost.

Na začetku smo imeli tudi mi deljena mnenja o uporabi le USB-C. Na eni strani je tehnologija svetlobna leta pred predhodniki, ki jih nadomešča. Na drugi strani svet še ni pripravljen na popolnoma USB-C prihodnost, čeprav se je situacija v dveh letih že malo umirila. To sicer omeji profesionalno uporabo, vendar to zagato nekaj adapterjev hitro reši.

Nova Butterfly tipkovnica pa je stvar občutka. Po mojem mnenju, se je moraš le privaditi in nikoli ne boš več želel/a druge tipkovnice. Tako mormo tudi sprejeti dejstva, da se je nekateri niso nikoli privadili. Treba je tudi dodati, da je zvok pri tipkanju precej drugačen in spet gre za stvar, ki se jo je potrebno privaditi.

In zakaj smo napisali tako dolg uvod? Po dnevu in pol intenzivnega testiranja, lahko rečemo, da je z modelom MacBook Pro 2018 Apple prispel na cilj koncepta, ki si ga je zamislil v 2016. V rokah imamo zelo dodelan MacBook, ki se je znebil starih težav in ne sklepa kompromisov.

Tako je pred vami podroben test, ki poudarja vse detajle, ki so se nam zdeli pomembni glede napredka, ki ga je prinesla trenutna ponudba MacBook Projev.

Zmogljivost

Trenutna posodobitev prinaša izboljšave notranjosti, oblika se ni veliko spremenila. Meže za zvočnike so nekaj milimetrov daljše in to je edina vidna razlika v primerjavi z MacBook Projem 2017. V notranjosti pa se skriva marsikaj. Apple je uporabil 8. generacijo Intelovih procesorjev Cofee Lake, kar pomeni najboljšo zmogljivost. Dodatno to pomeni 2 jedri več za vse modele, ki so dobili posodobitev. Skupaj je tako ta nadgradnja prinesla tolikšno povečanje zmogljivosti, kot ga nismo videli že 7 let.

Apple je obljubil 70 % povečanje zmogljivosti glede na laskoletne modele in zgodnji Geekbench testi so pokazali, da lahko 13″ doseže celo 80 % boljšo večjedrno zmogljivost. Naprava, ki jo testiram jaz, ima “le” 2,3 GHz i5 procesor in 8 GB RAM-a, vendar je že to dovolj, da se čuti precej večja zmogljivost.

Najboljša konfiguracija 13″ modela uporablja i7 procesor s hitrostjo 2,7 GHz in 16 GB RAM-a, ki lahko porazi osnovne modele 15″ iz leta 2017. Tu so Benchmark rezultati:

Tu ne moremo iti mimo pereče tematike zmanjševanja zmogljivosti (ki je načeloma problem 15″ modelov z i9 procesorjem) zaradi pregrevanja. V primeru 13″ MacBook Proja težave nisem mogel reproducirati. V bistvu to ni Applova napaka, na delu je fizika, ki zadeva vse elektronske naprave.

Na tej točki tehnološkega razvoja pa se bomo morali s tem soočiti. Različne tehnike hlajenja bi to lahko odpravile, vendar bi to pomenilo, da se moramo posloviti od elegantnega dizajna, ki ga je pripravil Apple. Vseeno pa ta težava še ni dovolj težavna, da bi tej generaciji odvzela naziv najmočnejšega MacBook Proja.

Tipkovnica

Tu ne gre za spektakularno nadgradnjo, vsekakor pa je ta uporabna. Tretja generacija t. i. Butterfly mehanizma je po občutku popolnoma enaka stari: kratek hod tipk, osvetlitev iz ozadja itd. Pod tipkami pa se skriva pomembna sprememba.

Apple je pod tipke postavil tanko silikonsko membrano in kot se je izkazalo iz informacij, ki so pricurljale v javnost, je njen namen zaščita pred prahom in drugimi majhnimi delci. Tako želijo preprečiti zatikanje tipkovnice zaradi teh delcev; zaradi te težave je Apple naznanil brezplačen program menjave za starejše modele.

Ta membrana omogoča tudi tišje tipkanje. Na začetku nisem bil prepričan, če je temu res tako ali se mi samo zdi zaradi neke vrste placebo efekta. Sedaj sem prepričan in dejansko je zvok tipkanja tišji.

TrueTone

Apple je leta 2016 predstavil zaslonsko tehnologijo True Tone skupaj z 9,7″ iPad Projem. Od takrat smo True Tone videli na vseh iPad Projih, kasneje tudi na iPhonih 8, 8 Plus in X, sedaj pa si je tehnologija utrla pot tudi na MacBook Proje.

Deluje enako kot na mobilnih napravah. Sistem spreminja barve zaslona glede na okolico, da izgleda zaslon bolj naraven. V bistvu gre za dinamično obliko funkcije Night Shift. Ne gre nujno za najbolj pomembno stvar, je pa uporabna za delo na računalniku, ki nam vzame precej časa in True Tone pomaga pri naprezanju oči. Fotografi in grafični oblikovalci ter vsi, ki si želijo čimbolj natančnih barv pri delu, pa bodo morali funkcijo kdaj tudi izklopiti.

T2 čip, Bluetooth 5

Tu sta še dve zelo pomembni novosti. Naslednja generacija čipa T, ki skrbi za opravke, ki potrebujejo manj moči in naslednja generacija standarda Bluetooth. Čip T2 sedaj omogoča tudi uporabo funkcije Hey Siri na MacBooku, hkrati pa omogoča večjo varnost, saj nadzoruje tok podatkov na SSD.

Bluetooth 5 prav tako prinaša nekaj zanimivih trikov, ki na žalost delujejo le z drugimi napravami, ki podpirajo ta standard. Na primer, vse naprave komunicirajo s pomočjo Bluetooth LE, ki porablja precej manj energije. Najbolj pomembna nova funkcija tega standarda pa je Dual Audio.

Ta funkcija omogoča, da vir prenaša avdio signal na dne različni napravi hkrati, torej se zvok lahko predvaja hkrati iz dveh naprav. Prednosti tega verjetno ni treba razlagati. Standard tudi izboljšuje hitrost in doseg. To je res dober obet za prihodnost in Apple že gre tja. Standard sedaj podpirajo iPhoni 8, 8 Plus in X ter MacBook Pro 2018.

Kaj je ostalo nespremenjeno

Poleg vseh bleščečih novih funkcij je Apple marsikaj pustil pri miru. TouchBar ostaja tak, kot ga poznamo iz prejšnjih generacij. Vsi plusi in minusi ostajajo. Če se nannjo navadimo, zelo izboljša uporabniško izkušnjo in lahko pohitri delo. Je pa res, da so bili trenutno posodobljeni le modeli s Touch Barom. 13″ model z navadnimi funkcijskimi tipkami ostaja nespremenjen, tako da je verjetno, da bodo zmogljivejši modeli na voljo le s Touch Barom.

Lahko bi rekli, da se situacija s priključki ni spremenila. Po dveh letih smo se že navadili na USB-C in verjetno ni nikogar, ki bi lahko Apple poslal v nasprotno smer, da bi MacBooki recimo spet dobili SD čitalec. Je pa treba omeniti, da priključki ne spadajo popolnoma v to kategorijo, malce so se spremenili. Vsi štirje vhodi na 13″ modelu sedaj podpirajo Thunderbolt 3, ne le dva.

Povzetek

Za zaključek se lahko le ponavaljam: ta nadgradnja MacBook Proja je tisto, kar mora MacBook Pro biti. Zahvaljujoč višji zmogljivosti je tudi 13″ model v tistem segmentu naprav, ki jih lahko mirne duše priporočimo za profesionalno uporabo. T2 čip, Bluetooth 5 in True Tone pa so dodatki, ki imajo dejansko velik vpliv na vsakodnevno uporabo.

Na koncu dneva pa druge ključne lastnosti ostajajo enake. Dodatnih priključkov ni, TouchBar se ne spreminja, prav tako ne cene. In glede na to, da to ni klasična nadgradnja, ki prinese 10 % višjo zmogljivost, je to lepo presenečenje. Apple bi lahko tudi dvignil cene, ampak jih ni.

Na splošno sem zelo zadovoljen z novimi napravami, ki se le izboljšujejo. Lahko si le želimo, da bodo take tudi prihodnje nagradnje …